Včasih so ženske s prtovi pokrivale jerbase z velikonočnimi jedili. Jerbase so si poveznile na glavo in jih tako nesle k » žegnanju » v cerkev. To je bil glavni namen prtov, rabili pa so jih tudi za krasitev mize v kotu ob domačih praznikih in raznih slovesnostih. Prtiči so bili kvadrataste oblike, njihova velikost pa je znašala od 72x72cm do 110x110cm plus čipka. Skoraj vsi velikonočni prtovi so imeli uvezen Kristusov ali Marijin monogram ali pa celo oba.
Vezenina je bila po vsem prtičku, se pravi po vseh štirih straneh, kotov in sredini. Čipke na prtovih so bile klekljane in v kotih nabrane.
Prtičke še danes dajemo na velikonočne košare. Nekateri so vezeni ročno, nekateri strojno, spet drugi vezeni s križci ali celo klekljani.
S časoma so prtički prišli trudi v cekarje za k narodni noši. So različnih velikosti in vezenin, krasijo pa jih stari vzorci naših babic. Lahko so pisani ali v rdeče-modri barvi. Za še starejši videz, pa jih vezemo v svetlo rjavi barvi.
Pri nas izdelujemo prtičke s strojno vezenino v enem kotu, na bombažnem belem platnu z belo čipko, ki je široka 3cm ali 5cm.
Prtiček lahko služi tudi kot okras na mizi, po vitrinah… Lahko pa je tudi lepo darilo za različne priložnosti.
Dimenzije prtičkov:
- Prtiček s širšo čipko cca 50 x 50 cm
- Prtiček z ožjo čipko cca 48 x 48 cm
Motivi so iz zakladnice Slovenske ljudske kulture.
Motiv in čipka sta strojno vezena.