Moška srajca detailSrajca
Moška srajca detailSrajcaMoška srajca detailSrajcaMoška srajcaSrajcaMoška srajcaSrajcaMoška srajcaSrajcaMoška srajcaSrajcaMoška srajcaSrajca

Srajca

Opis

Moške srajce viri neštetokrat omenjajo. V prvi polovici so nosili moški srajce dveh krojnih izvedb. Preprostejše srajce, ki so jih splošno nosili, so bile krojene iz dveh stanov brez ramenskega šiva, z ovratnim razporkom, ki je segal približno do sredine prsi. 

Maloštevilčnejši nosilci, predvsem na Primorskem, Gorenjskem in Koroškem, pa so v istem času oblačili tudi srajce, ki so bile krojene podobno kot ženski rokavci, in sicer iz ločenega prednjega in zadnjega stana z ramenskim trapezasto rezanim vstavkom, na katerega so prišili rokavni del. Tako prve kot druge so krojili bodisi brez ovratnika ali z ozkim ovratnim obrobkom, poleg tega pa so bili v navadi tudi večji in manjši ovratniki in bogato gubanje na rokavih in pod vratom. Srajce so v prvi polovici 19. stoletja izdelovali iz belega domačega platna. Hodne ali prtne srajce so bile namenjene delovni kot tudi pražnji opravi. 

Sredi stoletja so nosili »le premožnejši srajce iz madapolana«, kot so poročali za okolico Šentruperta. Zlasti za poroko pa so bile v ljubljanski okolici v navadi srajce iz perkala. Trpežnejše platnene srajce so se za delavnike obdržale v moški noši tudi še v drugi polovici stoletja. Za pražnje dni pa so vedno splošneje posegali po srajcah iz kupljenega bombažnega blaga. Preprosto krojene platnene srajce so se obdržale do današnjih dni le še pri posameznih prebivalcih hribovitejših predelov; nosijo jih ob delavnikih pri napornejših delih, ker dobro vpijaj o znoj.

Srajce, krojene po tedanji modni šegi, se v osnovnih krojnih potezah ne razločujejo od kmečkih srajc, pač pa opazimo večje razlike pri izvedbi ovratnega in prsnega dela ter zapestnikov in v uporabi blaga. Meščani so nosili v istem času srajce iz najfinejšega platna ali kupljenega industrijskega bombažnega blaga, ki so imele zelo visoke in trdo naškrobljene ovratnike. V starejši kmečki noši, sredi stoletja, so bili takšni ovratniki še zelo redki. 

Tudi do lic segajoči in trdo poškrobljeni ovratnik, tako imenovani »očetov morilec«, ki se je pri meščanih uveljavil v drugem desetletju 19. stoletja, so kmetje le redko nosili; isto velja za nadomestne manšete in ovratnike, edina elementa, ki so jih le premožnejši prevzeli od empirske in bidermajerske noše, seveda z nekaj desetletji zamude. V nasprotju z meščani so nosili takšne srajce kmetje le ob nedeljah, in še to samo tisti, ki so tudi z obleko poudarjali svojo petičnost. 


Izdelujemo bele bombažne srajce z močno nabranimi rokavi pri kozi in zapestniku, ki je zavihan navzgor.

Srajca ima ovratnik in po želji vratni razporek ali pa gumbe.

 

Vizitka

Trigo d.o.o.

Naslov:
Laze pri Borovnici 1
1353 Borovnica

GSM: 040 878 400

E-mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.